Delovna terapija

Delovni terapevti so strokovnjaki, usposobljeni za ocenjevanje, načrtovanje in izvajanje terapevtskih dejavnosti, ki s kombinacijo znanja in ustvarjalnosti pomagajo pacientom postopoma graditi samostojnost, funkcionalnost in življenjsko ravnovesje.

V psihiatričnem okolju izhajajo iz razumevanja, kako so vsakodnevne dejavnosti in aktivnosti povezane s psihičnimi sposobnostmi posameznika in z vplivi okolja. Na podlagi ocene terapevt skupaj s posameznikom oblikuje terapevtski načrt, ki je usmerjen v konkretne cilje in potrebe posameznika.

Pri individualni obravnavi terapevt oceni pacientovo funkcioniranje, analizira trenutno situacijo ter skupaj s pacientom načrtuje cilje zdravljenja med hospitalizacijo in pripravo na vrnitev v domače okolje.

Pri načrtovanju terapevt upošteva posameznikove navade, rutine, življenjske vloge in motivacijske vzorce. Osebno dogovorjeni cilji pomagajo, da so aktivnosti smiselne, dosegljive in povezane z vsakodnevnim življenjem po odpustu.

Pri skupinski obravnavi pa je pomemben skupinski proces, ki se ustvarja med udeleženci skupine in delovnim terapevtom.  Skupinsko delo spodbuja sodelovanje z drugimi, razvoj socialnih veščin ter občutek vključenosti in podpore v procesu zdravljenja.

Skupinske obravnave vključujejo likovne, glasbene, komunikacijske, rekreacijske in druge terapevtske aktivnosti. Aktivnosti se prilagajajo potrebam in zmožnostim pacientov v času hospitalizacije. Skupinske aktivnosti so pomemben del delovno terapevtske obravnave v PB Ormož.

Delovni terapevti uporabljajo različne metode, dejavnosti in strukturirane programe, ki spodbujajo aktivnost, motivacijo, smiselno udeležbo in osebno rast. S tem pacientom pomagajo pri povrnitvi občutka kompetentnosti, stabilnosti in nadzora nad lastnim življenjem.

Tematske aktivnosti delovne terapije zajemajo ključna področja človekovega delovanja:

• Skrb zase: osebna urejenost, gospodinjska opravila, skrb za zdravje, struktura dneva.
• Produktivnost: študij ali delo, motorične in procesne spretnosti, urejanje domačega okolja, uporaba javnega prevoza, upravljanje financ.
• Prosti čas: hobiji, šport, igra, druženje in krepitev socialnih odnosov.

Pomemben del dela je tudi prilagajanje okolja ter svetovanje o pripomočkih ali strategijah, ki lahko izboljšajo posameznikovo samostojnost.

Cilj delovne terapije je med drugim izboljšati posameznikovo samostojnost, funkcionalnost in kakovost življenja. Eden od pomembnejših ciljev je tako razvoj strategij za obvladovanje simptomov ter priprava posameznika na življenje po odpustu iz bolnišnice.

Vodja delovne terapije:
Renata Žohar, dipl. del. ter.