Anksiozne motnje so najpogostejše psihične bolezni, pri katerih se pojavljajo pretirana zaskrbljenost, napetost, telesni simptomi in izogibanje, ne glede na dejanske okoliščine. Povzroča jih kombinacija dednosti in kemičnih neravnovesij v možganih, zlasti serotoninskih, med najpogostejše oblike pa sodijo generalizirana anksioznost, panična motnja, socialna fobija ter obsesivno-kompulzivna motnja. Simptomi lahko posnemajo telesne bolezni, zato bolnika dodatno prestrašijo. Zdravljenje vključuje psihoterapijo, soočanje s sprožilci ter zdravila, predvsem antidepresive in anksiolitike, ki pomagajo pri obvladovanju napetosti in izboljšanju vsakdanjega delovanja.
Bipolarna motnja je dolgotrajna motnja možganskega delovanja, za katero so značilna obdobja manije (povišano razpoloženje, pospešeno mišljenje, pretirana energija) in depresije (pomanjkanje energije, žalost, brezvoljnost). Poznamo tip I z izrazitimi maničnimi epizodami in tip II, pri katerem prevladujejo depresivne epizode in blažja manija (hipomanija). Bolezen prizadene približno en odstotek ljudi, običajno med 20. in 40. letom starosti, njen potek pa lahko brez zdravljenja napreduje v vse pogostejše in hujše epizode. Zdravljenje temelji na stabilizatorjih razpoloženja, antipsihotikih, po potrebi antidepresivih ter psihoterapiji, kar bolniku omogoča bolj stabilno in kakovostno življenje.
Depresija je motnja možganskega delovanja, ki vpliva na razpoloženje, mišljenje, telesno počutje in vedênje ter presega običajno žalost. Pojavlja se s simptomi, kot so potrtost, izguba interesa, občutki krivde, motnje spanja in apetita, zmanjšana energija ter misli o smrti. K njenemu razvoju prispevajo dednost, osebnostne lastnosti ter stresne življenjske okoliščine, bolezen pa lahko brez zdravljenja traja mesece ali leta in postane kronična. Zdravljenje vključuje psihoterapijo, zdravila ter podporo okolice, ob zgodnjem ukrepanju pa je večina bolnikov sposobna ponovno vzpostaviti dobro delovanje in kakovost življenja.
Demenca je napredujoča možganska bolezen, ki povzroča upad spomina, orientacije, razumevanja, govora, presoje in sposobnosti vsakodnevnega funkcioniranja, najpogosteje v obliki Alzheimerjeve bolezni. S starostjo njena pogostost hitro narašča, pri nekaterih oblikah, kot so vaskularna ali frontotemporalna demenca, pa pomembno vlogo igrajo žilne spremembe ali dedni dejavniki. Bolezen postopno oslabi sposobnost samostojnega življenja, zdravljenje pa je usmerjeno predvsem v upočasnitev napredovanja in podporo pacientu in svojcem. Zgodnja diagnostika pomaga prilagoditi zdravljenje in izboljšati kakovost življenja obolelega.
Odvisnost od alkohola je kronična bolezen, pri kateri posameznik izgubi nadzor nad pitjem, kar povzroča škodo na telesnem zdravju, duševnem počutju in družbenem delovanju. Prizadeti se pogosto soočajo z razpadanjem odnosov, težavami na delovnem mestu, tveganim vedenjem ter hudimi zdravstvenimi zapleti. Zdravljenje poteka v treh fazah: uvodni diagnostiki in motivaciji, intenzivni psihoterapevtski obravnavi ter dolgotrajni vzdrževalni podpori, ki pomaga posamezniku graditi trezno življenje in zmanjšati tveganje za ponovne zdrse.
Shizofrenija je kronična, napredujoča duševna bolezen, ki temelji na motenem delovanju možganov in povzroča težave v mišljenju, zaznavanju, čustvovanju ter socialnem delovanju. Za bolnike so značilni simptomi, kot so blodnje, halucinacije, motnje mišljenja, čustvena otopelost in upad motivacije. Poleg farmakološkega zdravljenja so ključne tudi psihosocialne oblike pomoči, kot so zgodnje prepoznavanje, družinska in kognitivno-vedenjska terapija ter psihoedukacija, ki izboljša razumevanje bolezni in omogoča bolj stabilno delovanje v vsakdanjem življenju.
Na sledečih povezavah lahko najdete več informacij o temah, ki bi vas morda zanimale.