Slovenski naslov: »Intervencije kliničnega farmacevta v psihiatričnih bolnišnicah pri bolnikih z duševnimi motnjami: vpliv na težave povezane z zdravili«
Angleški naslov: »Clinical pharmacist interventions in psychiatric hospitals in patients with mental disorders: impact on the medication-related problems«
Bolniki z duševnimi motnjami so pogosto komorbidni in prejemajo v povprečju veliko število zdravil. Težave povezane z zdravili tako predstavljajo pomemben izziv v zdravljenju (npr. izbira psihofarmaka, polifarmacija, interakcije med zdravili, potencialno neprimerna zdravila za starostnike, zdravljenje komorbidnosti).
Glede na rezultate raziskav so psihofarmaki zdravila, ki pogosto vstopajo v resne interakcije med zdravili ter potencialno neprimerna zdravila za starostnike (PIM) (50% jih je povezanih s psihofarmaki). Pogostost polifarmacije pri teh bolnikih je visoka.
Bolniki z duševnimi težavami imajo pomanjkljivo spremljanje metabolnih težav (10-25% bolnikih se spremlja glukoza ter lipidi pri uvedbi antipsihotika), kar potrjuje študija CATIE (veliko bolnikov s shizofrenijo in somatskimi komorbidnostmi ni zdravljenih). Tovrstni vidiki so pogosto izvzeti iz randomiziranih raziskav.
Ena izmed možnosti zmanjšanja težav povezanih z zdravili v praksi je vključevanje klinčnega farmacevta specialista v tim psihiatrične bolnišnice (dnevna kroženja na vizitah in farmakoterapijski pregledi). Vpliv kliničnega farmacevta je pomemben zlasti na zmanjšanje interakcij med zdravili, polifarmacije, zmanjšanju PIM in izboljšanje kvalitete življenja.
Vpliv intervencij kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnicah je slabo raziskan. Imamo zgolj nekaj podatkov z metodološkimi pomanjkljivostmi (predvsem iz Združenega kraljestva). V tem delu Evrope praktično nimamo nobenih podatkov o vplivu kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnici. Prav tako na to temo nimamo nobenega sistematičnega pregleda v Evropi, ki bi dal vpogled v stanje. Ti podatki so nujno potrebno za načrtovanje ustreznih strategij. Namen projekta je pridobiti podatke o vplivu intervencij kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnici v obliki klinične raziskave in sistematičnega pregleda.
Specifični cilji bodo:
1) izvedena klinična retrospektivna študija kjer bomo proučili vpliv kliničnega farmacevta na zmanjšanje težav povezanih z zdravili pri dnevnem delu v timu (dnevna kroženja na vizitah),
2) izvedena klinična retrospektivna študija kjer bomo proučili vpliv kliničnega farmacevta na zmanjšanje težav povezanih z zdravili v obliki farmakoterapijskega pregleda (konziljarni pregledi),
3) izveden sistematični pregled o vplivu intervencij kliničnega farmacevta v psihiatričnih bolnišnicah. Predpostavljamo, da bodo intervencije kliničnega farmacevta vodile do manj celokupnih težav povezanih z zdravili v vseh primerih (hipoteza).
Za doseganje ciljev bomo sledili vnaprej določenemu programu dela (natančno naveden v vlogi). Skupina bo izvedla retrospektivni klinični raziskavi v psihiatrični bolnišnici, ki sta odobreni pri komisiji za medicinsko etiko Republike Slovenije in obsežen sistematični pregled, kjer bodo uporabljena sodobna priporočila za izvedbo sistematičnih pregledov (PRISMA 2020). Naša predlagana raziskava bo prva, ki ponuja ambiciozno spremljanje intervencij kliničnega farmacevta v obliki dnevnega dela in konziljarnih pregledov v psihiatrični bolnišnici v Evropski Uniji ter prvi sistematični pregled na tem področju v Evropi.
S tem bomo bistveno prispevali k nacionalni dostopnosti do kliničnega farmacevta v psihiatričnih bolnišnicah v Evropi ter pomembno prispevali s podatki pri evaluaciji novih zdravstvenih programov v Evropi.
Referenčna številka projekta: J3-50127.
Projekt financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v okviru Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2023.

Financiranje poteka v obdobju projekta (1.10.2023-30.9.2026). Izbran projekt je B cenovne kategorije (0,67 FTE). Podatki o financiranju dostopni na povezavi.
Projekt poteka v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru (prijavitelj-vodilna organizacija) in Psihiatrično bolnišnico Ormož (partner). Podatki dostopni tudi na spletni strani prijavitelja.
Faze projekta so razdeljene na tri faze (vsaka faza traja po eno leto), opisane v opisu pod cilji in delovnim programom.
Faza 1: klinična retrospektivna študija kjer bomo proučili vpliv kliničnega farmacevta na zmanjšanje težav povezanih z zdravili pri dnevnem delu v timu
Faza 2: klinična retrospektivna študija kjer bomo proučili vpliv kliničnega farmacevta na zmanjšanje težav povezanih z zdravili v obliki farmakoterapijskega pregleda
Faza 3: sistematični pregled o vplivu intervencij kliničnega farmacevta v psihiatričnih bolnišnicah
V letih 2024 in 2025 smo uspešno zaključili prvo in drugo fazo. V letu 2026 izvajamo tretjo fazo, ki bo trajala do oktobra 2026. . Rezultati projekta so dostopni v bazi SICRIS (članki imajo v bibliografiji referenčno številko projekta) na povezavi.
Cilj projekta prve faze je dosežen in rezultati so objavljeni v znanstvenem članku: Stuhec M, Gazdag AG, Cuk Z, Oravecz R, Batinic B. Clinical pharmacist recommendations in daily interdisciplinary ward rounds at a psychiatric hospital: a retrospective pre-post study on drug-related problems focused in somatic comorbidities. Front Psychiatry. 2024 Dec 20;15:1473832, ki je dosegljiv na tej povezavi.
Cilj projekta druge faze je dosežen in rezultati so objavljeni v znanstvenem članku: Stuhec M, Svetanic N, Vovk T, Gorjan Gazdag A, Cuk Z, Batinic B. Clinical pharmacist interventions in medication review for medication optimization in older hospitalized adults with mental disorders and somatic comorbidities: evidence from retrospective study. Front Pharmacol. 2025 Sep 1;16:1667584, ki je dosegljiv na tej povezavi.
V projektu sodelujejo raziskovalci Psihiatrične bolnišnice Ormož in Medicinske fakultete v Maribor, Univerza v Mariboru. Vodja projekta je izr. prof. dr. Matej Štuhec.
Vsi raziskovalci v projektu so navedeni v SICRIS pod ID projekta J3-50127 (B) (3 zdravniki, 5 farmacevtov). Več informacij o raziskovalcih v bazi SICRIS na povezavi.